Artritis je bolezen, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Pojavi se lahko v kateri koli starosti – za nekatere ljudi je artritis preprosto nelagodje, pri drugih pa lahko povzroči znatne omejitve gibanja in kakovosti življenja.

Artritis ni samo bolezen starejših, kot se pogosto verjame. Lahko prizadene tudi mlade ljudi, celo otroke, zaradi avtoimunskih bolezni, genetske predispozicije ali drugih dejavnikov.

 

Njeni simptomi se lahko pojavijo postopoma in na začetku pogosto ostanejo neopaženi. To lahko povzroči zapoznelo diagnozo in težje zdravljenje.

 

1. Kaj je Artritis?

 

Artritis ni ena sama bolezen, temveč izraz, ki zajema skupino več kot 100 različnih stanj, ki prizadenejo sklepe in okoliška tkiva. Zaradi tega je eno najbolj zapletenih in raznolikih zdravstvenih stanj, ki zahteva osebni pristop pri diagnosticiranju in zdravljenju.

Artritis lahko prizadene kateri koli sklep v človeškem telesu – od malih sklepov prstov do velikih sklepov, kot so kolena in kolki.

 

Artritis lahko poleg sklepov prizadene tudi druge dele telesa. Nekatere oblike artritisa, kot sta revmatoidni artritis ali psoriatični artritis, lahko prizadenejo organe, kot so koža, oči, srce ali pljuča.

 

Artritis ni vedno posledica staranja ali mehanske obrabe sklepov. Lahko ga povzročijo različni dejavniki – vnetje, mehanska obraba, okužbe ali avtoimunske reakcije.

 

2. Vrste artritisa

 

Izraz artritis zajema veliko različnih stanj, od katerih ima vsako svoje edinstvene mehanizme razvoja, simptome in vpliv na telo.

 

Osteoartritis

Osteoartritis, znan tudi kot "artritis obrabe in trganja", je najpogostejša vrsta. Hrustanec, ki prekriva konce kosti v sklepih, se sčasoma obrabi – to vodi do trenja med kostmi, kar povzroča bolečino, okorelost in otekanje.

Pogosto prizadene sklepe, ki nosijo težo, kot so kolena, kolki in hrbtenica. V napredovalih primerih se lahko razvijejo kostni izrastki (osteofiti), ki dodatno omejujejo gibanje.

 

Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade tkiva v sklepih. Ne povzroča le vnetja in bolečine, ampak lahko povzroči tudi deformacijo sklepov.

Za razliko od osteoartritisa se ta vrsta artritisa pogosto začne v mlajših letih in lahko simetrično prizadene več sklepov. Pogosto so prizadeti tudi drugi organi, kot so pljuča, oči in srce.

 

Protin

Protin je vrsta artritisa, ki ga povzroča kopičenje sečne kisline v telesu. Kristali sečne kisline se odlagajo v sklepih, največkrat na dnu nožnega palca, kar povzroča nenadne in izjemno boleče napade.

Pogosto je povezana s prehrano, bogato z rdečim mesom, morskimi sadeži in alkoholom ter presnovnimi motnjami, kot sta debelost in sladkorna bolezen.

 

Protin

 

Psoriatični artritis

Ta vrsta artritisa je povezana s kožno boleznijo psoriazo. Poleg sklepov prizadene tudi kožo in povzroča rdeče luskaste lise.

Psoriatični artritis lahko prizadene tako majhne sklepe (kot so tisti v prstih) kot velike sklepe (kot so kolena). Otekanje prstov (tako imenovani "klobasasti prsti") je značilen vizualni simptom bolezni.

 

Reaktivni artritis

Reaktivni artritis je stanje, ki se pojavi po okužbi, najpogosteje genitourinarnega ali prebavnega sistema. Simptomi vključujejo bolečine v sklepih, vnetje tetiv in včasih rdeče oči (konjunktivitis). Prizadeti sklepi so pogosto asimetrični in stanje je lahko začasno ali kronično.

 

Ankilozirajoči spondilitis

Ankilozirajoči spondilitis je kronični vnetni artritis, ki prizadene hrbtenico. Povzroča bolečino in otrdelost v spodnjem delu hrbta in medenici, v hujših primerih pa lahko povzroči zraščanje vretenc, kar bistveno zmanjša gibljivost.

 

Juvenilni artritis

To je vrsta artritisa, ki prizadene otroke, mlajše od 16 let. Glavni simptomi so vnetje, oteklina, bolečina, spremljajo pa jih lahko dodatni simptomi, kot so vročina in izpuščaji.

Juvenilni artritis ima lahko različne oblike - sistemsko, oligoartikularno (prizadene manjše število sklepov) in poliartikularno (prizadene več sklepov).

 

Vsaka vrsta artritisa ima svoje posebnosti, vendar vse zahtevajo pravočasno diagnozo in ustrezno zdravljenje. Včasih imajo lahko bolniki kombinacijo različnih vrst artritisa, zaradi česar je obvladovanje bolezni še bolj zapleteno.

 

3. Kateri so glavni simptomi artritisa?

 

Poleg glavnih znakov, kot so bolečina, oteklina in okorelost, artritis pogosto spremljajo bolj zapleteni in specifični simptomi, ki lahko otežijo diagnozo.

 

1. bolečine v sklepih

 

Bolečina je najpogostejši simptom artritisa. Lahko je:

  • Akutna ali kronična - sprva je bolečina pogosto občasna, sčasoma pa lahko postane stalna;
  • Lokalizirana ali razširjena – nekateri ljudje občutijo bolečino v enem sklepu, pri drugih pa lahko prizadene več sklepov hkrati;
  • Poslabšanje z gibanjem – pri osteoartritisu se bolečina običajno poveča s telesno aktivnostjo, medtem ko je pri vnetnih oblikah, kot je revmatoidni artritis, bolečina pogosto močnejša v mirovanju.

 

2. Oteklina in rdečina

 

Oteklina je posledica vnetja v sklepu. Lahko ga spremljata rdečica in občutek toplote okoli prizadetega območja. Ti simptomi so še posebej izraziti pri vnetnih oblikah artritisa, kot sta protin in revmatoidni artritis.

  • Periodično ali stalno - pri protinu se oteklina lahko pojavi v napadih, medtem ko je pri kroničnih oblikah artritisa konstantna;
  • Intenzivnost – nekatere vrste artritisa, kot je septični artritis, povzročajo izjemno močno otekanje, ki omejuje gibanje.

 

3. Okorelost sklepov

 

Okorelost sklepov je še en pogost simptom. Še posebej opazno je zjutraj ali po daljšem počitku.

  • Jutranja okorelost - značilna za revmatoidni artritis, jutranja okorelost lahko traja od nekaj minut do nekaj ur;
  • Po počitku – okorelost po sedenju ali ležanju je pogosta pri osteoartritisu in ankilozirajočem spondilitisu.

 

Okorelost sklepov

 

4. Zmanjšana gibljivost sklepov

 

Z napredovanjem artritisa se gibljivost sklepov zmanjša. Prizadeti ljudje imajo lahko težave pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, kot so:

  • Odpiranje kozarcev;
  • Plezanje po stopnicah;
  • Hoja ali vstajanje s stola.

 

To zmanjšanje obsega gibanja je pogosto posledica kombinacije bolečine, vnetja in strukturne poškodbe.

 

5. Deformacija sklepov

 

V hujših in naprednejših primerih lahko artritis povzroči vidne deformacije sklepov. To še posebej velja za revmatoidni artritis in psoriatični artritis.

  • Deformacija prstov - sklepi rok se lahko izkrivijo, kar bistveno ovira fino gibanje;
  • Zatrdline in vozlički - nekatere oblike artritisa, kot je revmatoidni artritis, lahko povzročijo nastanek revmatoidnih vozličkov okoli sklepov.

 

6. Sistemski simptomi

 

V nekaterih primerih artritis prizadene ne le sklepe, ampak celotno telo. To lahko vključuje:

  • Utrujenost - trdovratna bolečina in vnetje lahko povzročita občutek izčrpanosti;
  • Vročina - pogost simptom pri vnetnih vrstah artritisa, zlasti reaktivnega artritisa in septičnega artritisa;
  • Izguba apetita in teže - sistemsko vnetje lahko vpliva na metabolizem in apetit.

 

4. Kako nastane artritis? Glavni vzroki in dejavniki tveganja

 

Artritis lahko povzroči več dejavnikov, ki medsebojno delujejo na zapleten način. Lahko so genetski, okoljski, mehanski ali povezani z življenjskim slogom.

 

Genetska predispozicija

Genetska predispozicija igra pomembno vlogo pri razvoju nekaterih vrst artritisa, kot so revmatoidni artritis, protin in ankilozirajoči spondilitis.

 

Napredna starost

S staranjem se poveča verjetnost za razvoj artritisa.

 

Poškodbe ali travme sklepov

Poškodbe sklepov lahko povzročijo razvoj artritisa tudi leta po tem, ko se pojavijo.

 

Avtoimunske bolezni

Pri avtoimunskih oblikah artritisa, kot sta revmatoidni artritis in lupus, imunski sistem napade lastna tkiva vključno s sklepi, kar povzroči vnetje, bolečino in poškodbe.

 

Okužbe

Bakterije, virusi ali glive lahko povzročijo vnetje sklepov tako, da neposredno napadejo sklepno tkivo. Oblike artritisa, ki jih povzročajo okužbe, kot sta septični artritis in reaktivni artritis, so razmeroma redke.

 

Življenjski slog

Številni vidiki življenjskega sloga prispevajo k razvoju artritisa - sedeč način življenja, nepravilna prehrana (pomanjkanje vitamina D in kalcija, prekomerno uživanje sladkorja, soli ali nasičenih maščob), kajenje.

 

Hormonske spremembe

Hormonske spremembe igrajo pomembno vlogo pri razvoju nekaterih vrst artritisa, saj lahko vplivajo na vnetne procese v telesu in delovanje imunskega sistema.

Pri ženskah je na primer večja verjetnost, da bodo zbolele za revmatoidnim artritisom, zlasti v obdobjih hormonskega neravnovesja, kot so nosečnost, poporodno obdobje in menopavza.

 

Hormonske spremembe

 

debelost

Prekomerna teža je eden glavnih dejavnikov tveganja za osteoartritis, saj povečuje obremenitev sklepov.

 

Presnovne motnje

Presnovne motnje lahko prispevajo k razvoju nekaterih vrst artritisa. Najpogostejše stanje je protin, pri katerem visoka raven sečne kisline v krvi povzroči nastanek kristalov v sklepih.

 

5. Kako se diagnosticira artritis?

 

Diagnosticiranje artritisa zahteva kombinacijo pregleda bolnikove zdravstvene anamneze, fizičnega pregleda in specializiranih testov.

 

1. Zdravniški pregled

Zdravnik bo zbral informacije o bolnikovih simptomih, anamnezi in življenjskem slogu. To vključuje:

  • Opis simptomov - trajanje, jakost in čas pojava bolečine in otrdelosti;
  • Anamneza - zbiranje podatkov o predhodnih boleznih, poškodbah in družinski anamnezi Artritisa ali avtoimunskih bolezni;
  • Fizični pregled – zdravnik pregleda prizadete sklepe glede znakov otekline, rdečine, toplote in deformacije. Preveri se tudi obseg gibanja.

 

2. Slikovne študije

Slikovne preiskave so ključno diagnostično orodje, saj zagotavljajo jasno sliko strukturnih sprememb v sklepih. Uporabljajo se različne tehnologije:

  • Rentgen – najpogosteje uporabljena metoda za odkrivanje kostnih sprememb, kot so zožitve sklepnih špranj, prisotnost osteofitov ali deformacij;
  • MRI (slikanje z magnetno resonanco) – omogoča podrobnejši prikaz mehkih tkiv, kot so hrustanec, kite in mišice;
  • Ultrazvok - pogosto se uporablja za odkrivanje vnetja in kopičenja tekočine v sklepih;
  • CT (računalniška tomografija) - primeren za zahtevnejše primere, predvsem pri ankilozirajočem spondilitisu ali poškodbah sklepov.

 

3. Laboratorijske preiskave

Laboratorijski testi pomagajo potrditi diagnozo in prepoznati specifično vrsto artritisa. Pogosto uporabljeni testi vključujejo:

  • Test revmatoidnega faktorja (RF) - pomaga pri diagnosticiranju revmatoidnega artritisa;
  • Antinuklearna protitelesa (ANA) - zaznava avtoimunske bolezni, kot sta lupus in revmatoidni artritis;
  • C-reaktivni protein (CRP) in hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR) – indikatorja vnetja v telesu;
  • Testi sečne kisline - za diagnosticiranje protina;
  • Analiza sklepne tekočine – z aspiracijo zdravnik vzame vzorec tekočine v sklepu, da preveri prisotnost kristalov, okužbe ali vnetja.

 

Laboratorijske preiskave

 

4. Diferencialna diagnoza

Diagnoza artritisa zahteva izključitev drugih stanj, ki lahko povzročijo podobne simptome. To vključuje:

  • Nalezljive bolezni (npr. Lymska bolezen ali sepsa);
  • Presnovne motnje (npr. protin ali psevdogout);
  • Degenerativne bolezni (na primer osteoporoza ali tendonitis).

 

5. Sledenje simptomom

V nekaterih primerih je za dokončno diagnozo potrebno stalno spremljanje simptomov. Zdravnik lahko spremlja:

  • Kako se simptomi razvijejo;
  • Kako se telo odzove na začetno zdravljenje;
  • Če se pojavijo novi simptomi, lahko zagotovi več jasnosti glede vrste artritisa.

 

Nasveti bolnikom med diagnozo

 

Bolniki igrajo aktivno vlogo v diagnostičnem procesu. Za večjo natančnost rezultatov je pomembno, da:

  • Vodite dnevnik simptomov – beležite bolečino, okorelost in njihovo spreminjanje čez dan;
  • Zagotovite informacije o družinski zdravstveni anamnezi;
  • Navedite podrobnosti o življenjskem slogu, vključno s prehrano, telesno dejavnostjo in morebitnimi poškodbami.

 

Pomen zgodnje diagnoze

 

Zgodnja diagnoza artritisa je kritična, ker:

  • Omogoča začetek zdravljenja, preden pride do nepopravljive poškodbe sklepov;
  • Zmanjšuje tveganje resnih zapletov, kot so deformacije ali sistemsko vnetje;
  • S pravočasnim posegom izboljša kakovost življenja.

 

6. Kako se zdravi artritis?

 

Zdravljenje artritisa je namenjeno lajšanju bolečin, izboljšanju delovanja sklepov in preprečevanju nadaljnjih poškodb. Izbira terapije je odvisna od vrste artritisa, njegove resnosti in individualnih značilnosti pacienta.

 

Zdravila

 

Zdravljenje z zdravili je glavna sestavina zdravljenja artritisa. Vključuje različne skupine zdravil, odvisno od vrste in resnosti bolezni:

  • Sredstva proti bolečinam - na primer paracetamol, ki lajša bolečino, vendar ne zmanjša vnetja;
  • Protivnetna zdravila (NSAID) - ibuprofen ali naproksen zmanjšata bolečino in vnetje;
  • Kortikosteroidi - uporabljajo se za huda vnetja z injekcijami ali tabletami, kot je prednizon;
  • Antirevmatična zdravila, ki spreminjajo bolezen (DMARD) - metotreksat in sulfasalazin pomagata upočasniti napredovanje bolezni pri revmatoidnem artritisu;
  • Biološka zdravila - To so novejša zdravila, kot sta adalimumab in etanercept, ki blokirajo specifične vnetne procese.

 

Zdravila

 

Fizioterapija

 

Fizioterapija je sestavni del zdravljenja, zlasti pri kroničnih oblikah artritisa. Pomaga pri:

  • Izboljšajte gibljivost - Z vajami, ki povečajo obseg gibanja;
  • Okrepite mišice - močnejše mišice lahko zmanjšajo obremenitev sklepov;
  • Lajšanje bolečin - Uporabljajo se metode, kot so ultrazvok, električna stimulacija in termoterapija.

 

Kirurgija

 

Če konzervativne metode niso prinesle rezultatov, bo morda potrebno kirurško zdravljenje:

  • Zamenjava sklepov (artroplastika) - Najpogosteje se uporablja za hudo osteoartritis kolen ali kolkov;
  • Artroskopija - minimalno invaziven postopek za odstranitev poškodovanega tkiva ali tekočine iz sklepa;
  • Fuzija sklepov (artrodeza) - uporablja se za stabilizacijo sklepov, ko so druge metode neučinkovite.

 

Alternativna medicina

 

Nekateri bolniki najdejo olajšanje z alternativnimi metodami, ki se lahko uporabljajo kot dopolnilo k običajnemu zdravljenju:

  • Akupunktura - Zmanjša bolečino in spodbuja prekrvavitev prizadetih območij;
  • Homeopatija - uporablja se za lajšanje simptomov nekaterih vrst artritisa;
  • Dodatki - glukozamin, hondroitin in kurkumin lahko pomagajo zmanjšati vnetje in ohraniti hrustanec.

 

7. Katera naravna zelišča pomagajo pri artritisu?

 

Zelišča so naraven način za lajšanje simptomov artritisa. Lahko zmanjšajo vnetje, lajšajo bolečine in podpirajo zdravje sklepov.

 

1. Kurkuma

Kurkumin v kurkumi ima močne protivnetne lastnosti, ki lahko zmanjšajo vnetje in bolečino pri osteoartritisu in revmatoidnem artritisu.

Dodajte ga jedem, pijte kot čaj ali kot prehransko dopolnilo.

 

Kurkuma

 

2. Ingver

Ingver vsebuje gingerole in čagaole, ki zmanjšujejo vnetje in izboljšujejo prekrvavitev sklepov.

Uporabi an Mazilo za bolečine v sklepih v katerih je ena glavnih sestavin ingver, pripravite čaj ali ga dodajte kot začimbo jedem.

 

3. Arnika

Arnika ob lokalni uporabi lajša bolečine in zmanjšuje vnetje.

Uporaba Mazila ali olja z izvlečkom arnika za masažo prizadetih sklepov.

 

4. Gabez 

Gabez pomaga pri regeneraciji hrustanca in lajša bolečine.

Uporabite gabez Mazila ali lokalno obkladke na boleče sklepe.

 

5. Kopriva

Bogat s silicijem in minerali, Kopriva krepi kosti in sklepe, lajša bolečine in zmanjšuje vnetja.

Pijte koprivin čaj ali uporabite sveže liste za obkladke.

 

Kopriva

 

6. Regrat

Antioksidanti in minerali v regratu podpirajo zdravje sklepov, razstrupljajo telo in zmanjšujejo vnetne procese.

Iz posušenih listov pripravite čaj oz Regratova korenina. Sveže liste lahko dodate tudi solatam.

 

8. Zaključek

 

Artritis je bolezen, ki prizadene milijone ljudi in zahteva posebno pozornost in nego. Poznavanje simptomov, vzrokov in možnosti zdravljenja je ključnega pomena za uspešno obvladovanje bolezni.

Zgodnja diagnoza, ustrezno zdravljenje in spremembe življenjskega sloga lahko znatno zmanjšajo bolečino in izboljšajo kakovost življenja. Ne glede na vrsto artritisa sta posvet s specialistom in individualni pristop ključnega pomena za učinkovito obvladovanje bolezni.

 

IZVORI:

1. Mayo Clinic: Arthritis - Symptoms and Causes (14.02.2025)
2. Arthritis Foundation: What Is Arthritis? (14.02.2025)